Tekom zgodovine, v kateri so vladali in še vladajo moški, so odločilne spremembe v svetu naredile velike ženske, velike aktivistke, ki še danes odmevajo s svojim pogumom, odločnostjo in znanjem. Te izjemne ženske so bile v ospredju družbenih in političnih gibanj, se zavzemale za okolje, izzivale so status quo in zagovarjale spremembe. Njihova zapuščina navdihuje generacije in nas spodbuja, da se nikoli ne nehamo boriti za pravičnost, enakopravnost in boljši svet. Danes, ko slavimo vse ženske, vam predstavljamo 5 največjih aktivistk.
- Rosa Parks (1913 – 2005):
Rosa Parks, borka za pravice temnopoltih, je znana po tem, da 1. decembra 1955 v mestu Montgomery, v ameriški zvezni državi Alabama, belcu ni hotela odstopiti sedeža na avtobusu. Praksa v tej takrat rasistični ameriški zvezni državi je bila, da so belci in črnci na avtobusu sedeli ločeno, črnci pa so smeli sedeti le v ozadju. Rosin protest se je končal z njeno aretacijo, njena zahteva po spoštovanju in enakosti pravic pa je prerasla v bojkot avtobusnega prometa v Montgomeryju. Bojkot, ki je začetek ameriškega gibanja za državljanske pravice, je vodil Martin Luther King.
- Malala Yousafzai (rojena leta 1997):
Najmlajša dobitnica Nobelove nagrade za mir (17 let) se pogumno zavzema za izobraževanje deklet v delih sveta, kjer jim je to onemogočeno. Rojena v Pakistanu, se je zoperstavila talibanski prepovedi, ki dekletom prepoveduje obiskovati šolo in postala odkrita zagovornica pravice do izobraževanja. Leta 2012 je Malala preživela poskus atentata s strani talibanov, kar je še okrepilo njeno odločenost, da se bori za izobraževanje in enakost spolov. Nato je bila soavtorica uspešnice spominov “I am Malala” in postala svetovna ikona mladinskega aktivizma.
- Sojourner Truth (1797 – 1883):
Sojourner Truth je bila ameriška abolicionistka in aktivistka za afroameriške državljanske pravice, pravice žensk in zmernost pri uživanju alkohola. Truth se je rodila v suženjstvu v Swartekillu v New Yorku, a je leta 1826 s svojo mlado hčerko pobegnila na svobodo. Potem ko je leta 1828 šla na sodišče, da bi izterjala svojega sina, je postala prva temnopolta ženska, ki je dobila tak primer proti belemu moškemu. Njen najbolj znan govor je bil izrečen na mestu, leta 1851 na Konvenciji o pravicah žensk v Ohiu v Akronu v Ohiu. Govor je postal splošno znan med državljansko vojno pod naslovom “Ali nisem ženska?”. V imenu žensk in Afroameričanov se je borila do svoje smrti.
- Wangari Maathai (1940 – 2011):
Wangari Maathai, rojena Kenijka, se je borila za zaščito okolja in pravice žensk, najbolj znana pa je po ustanovitvi gibanja Zeleni pas. Z množičnim organiziranjem in pobudami za sajenje dreves je Maathai opolnomočila podeželske ženske, da se borijo proti krčenju gozdov, spodbujajo trajnostni razvoj in zahtevajo svoje pravice. Leta 2004 je kot prva Afričanka prejela Nobelovo nagrado za mir za svoje prispevke k varstvu okolja in socialni pravičnosti.
- Aung San Suu Kyi (rojena 1945)
Aung San Suu Ky je burmanska političarka, diplomatka, pisateljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 1991, ki je bila državna svetovalka Mjanmara (enakovredno predsedniku vlade) in ministrica za zunanje zadeve od leta 2016 do 2021. Delovala je kot generalna sekretarka Nacionalne lige za demokracijo (NLD) ter igrala je ključno vlogo pri prehodu Mjanmara iz vojaške hunte v delno demokracijo v 2010.
